To poletje želim nekaj časa posvetiti zamisli, ki v meni že dolgo zori. Gre za še drugačno podporo vaši poti navznoter: individualni program, ki sem ga (zaenkrat – ob pomanjkanju boljših idej ;)) poimenovala “DUHOVNO SOPOTNIŠTVO: VZPODBUDA PRI SAMORAZISKOVANJU”  Več pa v nadaljevanju …

Želim si, da bi ti lahko pokazal,
ko si osamljen ali v temi,
osupljivo Luč
tvoje lastne Biti!

(Daniel Ladinsky – Hafis)

Kaj je “duhovno”?

Ker je “duhovnost” tako širok pojem, o katerem imamo zelo različne predstave, naj najprej razjasnim, kaj pomeni zame.

Kakor doživljam, kadar sem v stanju jasnosti, ni nikogar, ki ne bi bil duhoven. Všeč mi je definicija, ki jo uporabljajo številni sodobni učitelji, namreč da smo duhovna bitja, ki imamo človeško izkušnjo. Ne glede na to, kakšna je ta človeška izkušnja, to duhovnega bistva ne zamaže.

Kadar počivamo v svojem duhovnem bistvu, občutimo notranji mir, izpolnjenost, radost, ljubezen, sočutje in imamo dostop do notranje modrosti.

Duhovnosti ne razumem kot nasprotje posvetnosti in tudi ne mislim, da so kakšne dejavnosti same po sebi “duhovne”, medtem ko druge niso. Vseeno pa določene dejavnosti – ali bolje “nedejavnosti” (kot je npr. meditacija) – pri številnih ljudeh bistveno povečajo verjetnost občutenja duhovne dimenzije.

Zakaj “duhovno sopotništvo”?

Od vseh vlog, v katere me postavlja življenje, me daleč najbolj osrečuje in izpolnjuje biti in delovati kot “prijateljica duš”, kot temu pravim. Tega pravzaprav ne občutim kot vlogo, ampak kot svoj smisel in poslanstvo, ki ga poskušam živeti skozi različne zunanje vloge.

V zadnjih petih letih večino časa posvečam vzpodbujanju ljudi na poti navznoter s pomočjo joge, meditacije in (ne samo) indijske filozofije, pri čemer “filozofijo” razumem v dobesednem pomenu, kot ga je imela v stari grščini: “ljubezen do modrosti”. Čeprav sem iz indijske filozofije tudi doktorirala in  poučujem na fakulteti ter občasno sodelujem pri raziskovalnih projektih, kar so vse izkušnje, ki so me veliko naučile in sem zanje globoko hvaležna, pa še raje kot v akademskem okolju delujem v neformalnih okvirih. Najraje tam, kjer lahko filozofiramo, debatiramo IN meditiramo (ne nujno v tem vrstnem redu) – vse to skupaj po mojih izkušnjah najučinkoviteje in najhitreje prebuja resnično modrost.

V modrostnih tradicijah je rojevanje modrosti potekalo v dialogu. Prav tako pa so se razvijale tudi meditacijske tehnike: učitelji so preverjene metode individualno prilagajali praktikantom glede na njihovo naravo in specifične življenjske okoliščine.

Na tem mestu naj poudarim in trikratno podčrtam, da se nimam za duhovno učiteljico. Tudi sama sem zgolj in samo učenka – učenka joge, učenka meditacije, učenka modrostnih tradicij in predvsem učenka življenja. Nikakor torej nisem v poziciji, ko bi bolje od vas ali namesto vas vedela, kaj je za vas dobro in prav. Ker pa poti navznoter (jogi, različnim oblikam meditacije in tudi sodobnim pristopom samoraziskovanja) – tako lastni poti kot “sopotništvu” v obliki poučevanja na delavnicah in tečajih – posvečam veliko časa, sem se v tem času naučila nekaterih reči, ki bi morda lahko koristile tudi vam. Kar vem in znam, želim deliti s tistimi, ki bi vas to zanimalo.

Zakaj? Ker imam takšen navdih in ker me to veseli. In ker se notranji darovi potrojijo, kadar jih deliš 🙂

Kako konkretno bo potekalo duhovno sopotništvo?

Tisti, ki bi želeli, da se povežemo (tudi) na tak način, mi pišite na e-naslov [email protected]  V pismu napišite, zakaj vas je ideja duhovnega sopotništva pritegnila in kaj bi si od našega druženja želeli. Če že izvajate kakšno meditativno prakso, jo lahko kratko opišete (ni nujno, če ne želite).

Če se mi bo zdelo, da bi kaj od tega, kar (po)znam, lahko koristilo v vašem konkretnem primeru, se bomo dogovorili za individualno druženje preko aplikacije ZOOM.

V okviru takšnega druženja lahko z vami delim:

• ideje, kako umestiti meditacijsko prakso v svoje življenje;
• vašim potrebam prilagojene oblike sprostitvenih tehnik, meditacije in metod samoraziskovanja (vodeno prakso lahko tudi posnamemo, da jo lahko redno uporabljate);
• pogovorimo se lahko o vaših notranjih doživetjih;
• učenja različnih modrostnih tradicij, ki bi lahko bila koristna za vas;
• ideje za navdihujoče branje (ker knjiga mene še vedno briga!) 🙂

Po prvem druženju se bomo skupaj dogovorili, kako bi lahko s sopotništvom nadaljevali, če boste to želeli in če se bo tudi meni zdelo smiselno in izvedljivo.

Duhovno sopotništvo nikakor ni namenjeno razreševanju resnejših duševnih stisk in večjih življenjskih dilem. Ni nadomestek psihoterapije pri ustrezno usposobljenemu terapevtu. Lahko je zgolj vzpodbuda in podpora pri samoraziskovanju.

Duhovno sopotništvo bo potekalo brezplačno, na splošno pa velja, da lahko tisti, ki želite in imate možnost, moje dejavnosti podprete z nakazilom na TRR, ki ga najdete na dnu besedila.

Duhovnemu sopotništvu bom namenila toliko časa, kot bo to mogoče ob ohranjanju siceršnjega življenjskega ravnovesja dela in počitka, zato prosim za potrpljenje in razumevanje v primeru večjega zanimanja.

Veselim se naših skupnih poti navznoter tudi v tej obliki!