»Jaaa, trebuh je pomemben! V trebuhu imamo ogenj, to je naša moč, ” s svetlim glasom, ki ga rojeva v trebuhu zasidrana srčna moč, vzklikne Sabrina Janežič, ko jo povprašam, kako osvobaja naše glasove iz glasilk in trebuha ter s tem prebuja speče, uklenjene glasove naših duš. Darove našega pristnega bitja, s katerimi smo izgubili stik.
Sabrina Janežič je ustanoviteljica Centra za raziskovanje glasu in celosten osebni razvoj Sozvočje. Učiteljica za glas in polno izraženo življenje. Intuitivna umetnica z glasom. Mama in žena. Raziskovalka življenja, odnosov in njihovih zgodb. Več o Sabrini in njenem delu na njeni spletni strani.
Ko sem jo pred nekaj leti, v njenih zgodnjih dvajsetih, prvič srečala v živo (o tem, kako sva se srečali, povem več v posnetku najinega pogovora), je še študirala novinarstvo, se predano posvečala petju (za seboj je imela že takrat osupljivo kilometrino izobraževanj v tujini) in že odločno razvijala svoje poslanstvo celostnega dela z ljudmi preko glasu.
Glas jo je klical, odkar pomni. Spraševala se je: »Zakaj nimamo več moči, zakaj izgubljamo glas, zakaj se nam trese glas, zakaj nam zmanjka glasu, ko želimo v nekem odnosu kaj povedati?«
Tehniko petja in govora je poučevala profesionalno nastopajoče (igralce, pevce, govorce) in ob tem odkrila, da ljudi ne želi več pripravljati na tehnično izpiljene odrske nastope, temveč v ljudeh podpirati in odpirati glas življenja. »Ne želim si poučevati petja, želim delati holistično z glasom, s človekom, ker če ima človek težave z glasom, ima težave z energijo v sebi. Glas uporabljam kot kanal, ki nam pokaže neravnovesja: v telesu, v odnosih, v psihofizičnem stanju.«
Kako smo izgubili svoj pristni glas? »Svoje izražanje smo ukrojili v skladu s tem, kar je bilo v naši okolici sprejemljivo.«
In kako ga lahko ponovno najdemo? »Glas ne vibrira samo na glasilkah, ampak v celem telesu. Če želim imeti svoboden glas, moram imeti svobodno telo.«
Njena življenjska pot je bila vse prej kot z rožicami postlana. V pogovoru več o tem, skozi kakšne izzive je šla in kako so jo opolnomočili.
V enem od njenih navdihujočih zapisov sem nedavno prebrala besedno zvezo, ob kateri sem vzklinila: ja, to je TO! “POLNA NAMESTO POPOLNA”
»Ko sem polna, sem povsem drugače prisotna, kot partnerka, kot mama, pri svojem delu, prisotna sem v življenju. In zato mi je lepo živeti!« pravi Sabrina. Pa ne samo pravi, živi. Zato žari.
Njeno žarenje čutim kot velik dar.
Vam srčno privoščim, da tudi vas poboža, prežame, navdihne in vzpodbudi!