Tokrat delim zapis, ki sem ga kot enega od “Utrinkov (za)upanja” pred časom objavila v zaprti FB skupini “Luč v temi: pot navznoter s Tino”. V preteklih treh tednih sem v skupini petkrat tedensko objavila Utrinek (za)upanja, Vprašanje za opazovanje in kratko prakso Pet minut zame. Tako se je nabralo skupno 15 utrinkov, vprašanj in praks, ki bodo v skupni na voljo do vključno 10.01.2021. Če bi vas gradivo zanimalo, pa se skupini niste pridružili, ko se je odprla, imate še eno možnost: striček božiček vam ponuja posebno priložnost! Skupini se vse do izteka lahko pridružite po praznično znižani ceni 15 Eur. Za dostop do skupine všečkajte FB stran Joga – pot navznoter in mi pošljite sporočilo preko FB ali po e-pošti [email protected] in poslala vam bom vabilo v skupino ter podatke za nakazilo prispevka. Prisrčna hvala vsem, ki s svojimi prispevki podpirate moje delo! <3
Kako se počutite, ko slišite besedo “disciplina”? “Ojoj, spet nekaj moram …” To je kar pogost odziv 
– tudi moj!
In vendar brez discipline ne gre – vsaj moja izkušnja je zagotovo takšna …Večinoma si že do zgodnje odraslosti naberemo toliko nekoristnih ali celo uničevalnih prepričanj, vzorcev delovanja, omejujočih navad, da je naše osnovno stanje, naša prevladujoča “normalnost”, notranja megla, močvirje ali celo pravi pekel. Kot strategijo pobega iz teh stanj pa v pomanjkanju boljših rešitev (s katerimi nas naša kultura ni opremila) uporabljamo (ali zlorabljamo) večje in manjše razvade, ki se včasih razvijejo v čisto prave odvisnosti (kemične ali nekemične).
Trdno verjamem, da je resnična narava vseh nas stanje “sončnosti”: mir, ljubezen, modrost, radost, ustvarjalnost. Stik z našo notranjo naravo je zaradi vsega zgoraj naštetega včasih lahko prekinjen (tudi za dolgo), vendar možnosti zanj NIKOLI ne izgubimo dokončno – za oblaki, ki so prekrili sonce, sonce VEDNO sije.
“Disciplina sončnice” imenujem zavestno gojenje takšne življenjske naravnanosti in takšnih dejavnosti, ki nam vedno znova pomagajo vzpostaviti stik s Svetlobo.
Moja “disciplina sončnice” vključuje vztrajno razvijanje naravnanosti ljubeče naklonjenosti, hvaležnosti, soočanje s težkimi notranjimi vsebinami in njihovo preobražanje. Orodja (metode, tehnike), ki mi pri tem pomagajo, so joga, meditacija, različne oblike soočanja z občutki (ki jih spoznavamo v Zapikih), preizpraševanje misli.
Druge reči, brez katerih mi živeti ni 
, so dovolj počitka, sprehodi v naravi, ples, branje navdihujočih knjig in pogovori z ljudmi, ki me navdušujejo.
Vsemu temu moram zelo zavestno posvetiti čas, sicer ga pojejo druge reči, ki me ne polnijo, a se delajo, da so nujne (pa so pogosto manj nujne, kot se delajo).
Eden od senčnih paradoksov človeške narave je, da pogosto OPUSTIMO TISTO, KAR NAM NAJBOLJ KORISTI. Včasih se ravno takrat, ko nam je zelo hudo, še najlažje oprimemo blagodejne discipline kot rešilne bilke … a jo opustimo takoj, ko se počutimo malo bolje. Pri oblikovanju discipline si je dobro zastaviti majhne cilje, ki so IZVEDLJIVI in se jih resnično držati – tako sami sebi sporočimo, da smo ZANESLJIVI.
PET MINUT JE NESKONČNO VEČ KOT NIČ! Če je vsega preveč in ni mogoče nič drugega: posvetimo si vsaj pet minut. (PET MINUT ZAME sem si izmislila prav zato, da bi dobili izkušnjo, kako dragocenih je lahko zgolj nekaj minut v ljubečem stiku s seboj …)
Z disciplino sončnice, pa naj bo še tako drobna, si sporočimo, da si lahko zaupamo. Da smo na varnem v svojih rokah. Da se podpiramo. To je največ, kar lahko storimo: pripravimo prostor, da nas lahko napolni Svetloba.
In glej: Svetloba pride.
Svetloba je.
V meni, v tebi.
V vseh.
V vsem.
Tudi v temi se iskri.
