Iskra navdiha
Kam se obrnejo sončnice, ko ni sonca?
Na programih Pot navznoter pogosto govorim o “disciplini sončnice”, kot sem poimenovala življenjsko naravnanost, da se, ne glede na okoliščine, vedno znova obračamo proti soncu: svetlobi v sebi in svetu. Celostna joga je zame eden od načinov, kako to utelešati.
Pred dnevi pa sem slišala še eno čudovito reč o sončnicah: kam se obrnejo, ko na nebu ni sonca?
Obrnejo se druga k drugi.
Pomislila sem: ker se obračajo k soncu, kadarkoli je mogoče, so postale utelešenje sončnosti in so druga drugi lahko vir v času teme in ovir.
Hvala, drage sončnice, za to veliko življenjsko modrost!
S plamenom na plan!
Te je utrinek nagovoril? Se povezal s tvojo namero, vprašanjem?
Kako lahko to utelesiš v svojem življenju?
H komu se obrneš, ko se zdi, da v življenju ni sonca?
Kako te lahko podprem?
O pomenu medsebojne podpore in še marsičem tudi v programu
