Tokrat objavljam posnetek osnovnega vodenega sproščanja: vključuje potovanje po telesu s pozornostjo, zavestno dihanje ter vizualizacijo ljubega kraja (lahko je tudi domišljijski ali delno domišljijski). To sproščanje je zelo “nevtralno” (ničesar posebnega si ni treba zamišljati) in zato primerno ter koristno za kar najširši krog ljudi. Povezavo do posnetka najdete na dnu zapisa, vmes pa še nekaj misli, kako v času negotovosti ostati doma – v Sebi. 

Nemirni um, ne okuži srca s strahom.
Ta virus ni zate.

Ta verza, prevedena po angleškem prevodu (njegov avtor je Ranjit Hoskote) kašmirske mistikinje Lalle, v tem času stalno slišim v sebi. Lalla, ki je živela v 14. stol., sicer prav gotovo ni govorila o virusih, pa mi je takšen prevod vseeno všeč – pa kako zelo živ in aktualen je!

Indijska duhovna izročila so namreč jasno razumela, da “nalezljive” niso samo fizične bolezni, pač pa tudi duševna stanja. Kdor si prizadeva za modrost, mora zato zelo paziti, da se ne “naleze” nekoristnih ali celo uničujočih duševnih stanj.

“Ostani doma!” je navodilo, ki ga v teh dneh vidimo in slišimo vsepovsod. Zame poleg fizične samoizolacije pomeni še nekaj: ostani doma – v Sebi. Pišem z veliko, ker zame “v Sebi” pomeni v sebstvu: v notranjem sidrišču, zatočišču, svetišču … kjer vlada vzdušje miru, vedrine, ljubezni-sočutja in modrosti-jasnosti.

Vidim, da moram zelo čuječe paziti, s kakšnimi in koliko informacijami sem v stiku, sicer se “nalezem” notranjih stanj, ki sprožajo tesnobo, stisko, občutke frustracije in nemoči. Ti prav fizično “bolijo”, v njih pa ne vidim nobene koristi ali smisla. Tega nikakor ne pišem z vzvišene pozicije neustrašnosti, ampak ravno obratno, za seboj imam izjemno (ne)zavidljivo kariero podleganja strahovom, paniki, tesnobi, zaskrbljenosti … Po naravi nikakor nisem flegma oseba, ravno nasprotno, za vzpostavljanje in ohranjanje notranjega miru in ravnovesja si moram prizadevati dan za dnem, vsak hip znova. Ima pa to tudi pozitivno plat: številne metode umirjanja, ki sem se jih priučila, da lažje živim in svobodneje diham, lahko zdaj delim z vami.

Napotki, ki v času epidemije veljajo v materialnem svetu in ki smo jih do zdaj že kar temeljito ponotranjili, metaforično držijo tudi v psihološkem smislu. Treba je ostajati na varni distanci od vsebin, ki bi nas lahko okužile s patološko histerijo. Ko gremo v “trgovino” informacij – medije (tradicionalne ali družbene), ker informacije v tem času pač potrebujemo, to storimo skrajno čuječe. “Nakupimo” samo tiste informacije, ki so za nas koristne in nujne in se upremo skušnjavi, da bi “kopičili” in premlevali, kar nam škodi. Ob izstopu iz trgovine si “razkužimo” misli (zame so najučinkovitejša razkužila joga, sprehodi, meditacija, sproščanje in pogovori z modrimi ljudmi – tri od teh zato “razpečujem” tudi na teh straneh, v prihodnjih dneh pa nameravam zalogo razkužil še povečati :)). Če opazimo znake okužbe z nekoristnimi stanji, če nas kuha vročina notranjega nemira, se samoizoliramo in še dodatno pazimo, da ne kašljamo in kihamo svoje nevroze v druge. Če se stanje poslabša in nas začne dušiti, poiščemo strokovno pomoč.

Da – ostanimo doma.

Vodeno sproščanje lahko poslušate na tej povezavi. 

P.S.: Snemanje tega sproščanja sem se lotila večkrat, kot lahko preštejem – pa se je v ozadju vedno pojavila kakšna motnja. Posnetek, ki je še najboljši, zaradi akutne potrebe po sproščanju, o kateri ste mi nekateri poročali, vseeno objavljam 🙂 Če vas bodo zvoki, ki so se prikradli v ozadje, preveč motili, mi to, prosim, sporočite ([email protected]) in posnetek bom, čim bo mogoče, nadomestila s kvalitetnejšim. Hvala za razumevanje!