Sanjala sem, da sem se spremenila v drevo

Iskra navdiha

Sanjala sem, da sem se spremenila v drevo.  Natančneje: v bukev.

Bilo je čudovito dihati kot drevo, stati globoko ukoreninjeno in povezano, mirno in mo(go)čno živo. Še vedno v telo lahko prikličem to občutenje. Bilo je kot nekakšno globoko prepoznanje. Sanjska iniciacija?

To zame pomeni “stati v polni moči”, sem vedela, ko sem se prebudila.

Nagovorilo me je, kar sem našla, ko sem raziskovala, kaj simbolizira bukev: moč integritete, ukoreninjenost v tradiciji, modrost. Veljala je za sveto drevo, zatočišče popotnikov, ki so se izgubili v gozdu: če so se zatekli pod bukev, jih je njena ljubeča moč zavarovala pred hudim. 

Stara slovenska beseda za knjigo je prav tako rojena iz naročja tega drevesa: še pred iznajdbo pergamenta in potem papirja so knjige pisali na bukovo lubje. 

Od tod recimo “sanjske bukve”. 

Pa je sanjski krog sklenjen … (Ali tudi ne, ker je odprta spirala.)