Sredi čestitk in dobrih želja, ki odmevajo v teh dneh (ali kar tednih) me je kolega zadnjič povprašal: “Kakšen imaš pa ti občutek, kaj bo prineslo novo leto? Bo res srečno?”
Iskreno – nimam pojma. Sem pa na svetu že ravno dovolj zim, da sem se naučila: leta, ki so mi prinesla veliko zunanjih uspehov, (dolgoročno) niso bila nujno najsrečnejša. Včasih so me celo uspavala. Bila pa so leta, ki so bila kruta in trda, ko se je zgodilo veliko hudih reči in izgub … a so me izklesala. Me prisilila, da se prekalim in malo tudi izmodrim. Bilo je naporno, bilo je utrudljivo – a bilo je dragoceno. Izgubila sem veliko strahu pred hudim. Saj ne, da bi si posebej želela težav in preizkušenj, a življenje me je naučilo, da je vedno mogoče sestopiti v notranji prostor miru, da se je vedno mogoče odločiti za svetlobo, da nam ranljivost pomaga razvijati sočutje in da je v nas moč, ki se je niti ne zavedamo, dokler ne pride čas, ko jo moramo prebuditi.
Vsem nam želim zdravja, a vem, da se tudi s pomočjo bolezni lahko ogromno naučimo. Želim nam uspehov – a neuspehi nas včasih napotijo na poti, ki so bolj prave za nas. Želim nam vsega dobrega in lepega! A predvsem, da bi znali dobro in lepo videti, doživljati in drug drugemu podarjati tudi takrat, kadar je skrito.
Vsem nam želim, da bi skrbno čuvali in ohranjali svojo notranjo luč, kakorkoli jo že občutimo, imenujemo ali ne imenujemo. Naj nam sveti in kaže pot – ne glede na to, kaj bo prineslo leto!
So tehnike, ki nam pri tem lahko pomagajo – joga (v svojih številnih oblikah) je ena od njih. Zato voščilu pripisujem še svojo najljubšo definicijo joge iz 6. poglavja Bhagavadgite (v prevodu Vlaste Pacheiner – Klander):
“V brezvetrju ne plapola
svetilki plamen. Čisto tak
je jogi mirnega duha,
ki z jogo obvladuje se.
Naj to, ko z vajo v jogi je
negibna, usmerjena zavest,
ko v sebi gledaš Atmana
in ko ob njem se veseliš,
v čemer najvišja radost je,
dostopna duhu, čutom ne –
ko jo spoznaš, ostaneš v nji
in od resnice več ne greš –
naj to, pri čemer misliš si,
da ni ničesar večjega,
naj to, iz česar hude te
nesreče ne iztrgajo,
z imenom joga znano bo:
uničenje vezi nesreč.
Odločno, krepkega duha
za jogo prizadevaj si!”
