V teh dneh ponovno prebiram sanjski dnevnik, ki ga redno pišem dobro leto. Vanj zapisujem sanje in njihova sporočila, kot se mi razkrivajo v kratkih jutranjih meditacijah, ki jih namenjam razbiranju sanjskih vsebin. Ponovno osuplo ugotavljam, kako dragoceno notranje vodstvo deluje skozi sanje. Kot bi me sanje čudežno vodile z neskončno modrostjo in me vnaprej pripravljale na pomembne spremembe – tudi na sedanje obdobje, v katerem smo se znašli. 

Nekdo mi je nekoč dejal: “Včasih se mi zdi, da zbolim samo zato, da lahko izsanjam pomembne sanje. Ker v hitrem tempu prezaposlenega življenja (pre)malo spim, običajno tudi zelo malo sanjam. Ko dobim virozo, pa hoče telo samo spati in spati. Noro, kakšne sanje pridejo takrat!”

Vsem nam seveda želim, da bi ostali zdravi. A izredne razmere v času pandemije že same po sebi, tudi če ostanemo fizično zdravi, delujejo kot nekakšna kolektivna “viroza”. Ostajamo doma – v različnih okoliščinah in z različnimi izzivi, pa vendar bi si srčno želela, da bi bil lahko ta čas za čim več ljudi tudi čas za sanje: v dobesednem in metaforičnem pomenu. Čas za pozornejše prisluškovanje podnevnim sanjam, ki jih sanjamo z odprtimi očmi, sanjam o svetu, kot ga želimo soustvarjati v prihodnje … in tudi za prisluškovanje skrivnostnemu jeziku nočnih sanj.

V tem obdobju, ko je veliko stisk, imamo lahko težave s spanjem zaradi skrbi in tesnobe, to pa lahko s sproščanjem pred spanjem pogosto ublažimo ali celo povsem odpravimo. Druga težava so lahko nočne more, ki nas plašijo in vznemirjajo. Sanjska praksa me je naučila, da so nočne more moje velike in dragocene zaveznice, če jih “razelektrim” z meditacijo, ki mi pomaga ozavestiti, kaj sporočajo in njihovo na videz destruktivno energijo preobraziti oziroma prepoznati kot konstruktivno. Meditacijo, ki jo sama uporabljam v ta namen, vam podarim prihodnjič.

Tokrat pa objavljam posnetek prakse, ki jo sama izvajam pred spanjem za bolj zavesten spust v s(p)anje in za boljše pomnjenje sanj. Prakso sem (kot tudi druge, ki jih delim z vami) namešala iz različnih najodličnejših sestavin, ki sem jih “odkrila” na svojih raziskovanjih notranjih pokrajin preko različnih tehnik in teorij ter skozi lastna meditativna stanja.

O izkustvu “svetlobnega telesa” poročajo prav vse svetovne mistične tradicije, za katere vem, sama pa sem akademsko najbolj poglobljeno študirala staroindijske tantrične tradicije, v katerih je svetlobno telo (sanskrtsko “divya deha”) eden najpomembnejših elementov. O pojmovanju svetlobnega telesa v staroindijskih tradicijah bi lahko napisala celo knjigo :), a ker je ščepec lastnega izkustva vreden več kot tisoče prebranih knjig, vas raje povabim k praksi. Iz teorije morda zgolj to, da je svetlobno telo močno povezano, celo prepleteno s sanjanjem, zato se vizualizacija-prebujanje svetlobnega telesa odlično povezuje s sanjsko prakso.

Vodeno sproščanje izvajamo pred spanjem – če že vmes zaspimo, nič hudega 🙂 Če vam sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa ne bo všeč, lahko izvajate osnovno sproščanje , ki mu na koncu dodate afirmacijo za pomnjenje sanj: “Nocoj pomnim sanje. Imam odličen spomin za sanje.” (ponovite 5-10x, lahko tudi večkrat)

Ko se zjutraj prebudite, poskusite takoj čim bolj jasno obuditi spomin na sanje in si jih zapisati. Moj način je, da grem zjutraj na WC s sanjskim dnevnikom pod roko in še kar sedeč na školjki zapišem sanje 🙂 (Kaj pa če so ljudje po vsem svetu ob razglasitvi epidemije pokupili ves WC papir zato, ker nanj pišejo svoje sanjske dnevnike?! 🙂 ) Redno zapisovanje sanj je najpomembnejši element sanjske prakse, tako da si sanje velja zapisati, tudi če se nam zdijo nepomembne ali celo trapaste. Če nam primanjkuje časa, v nekaj alinejah napišemo najpomembnejše: osrednje osebe sanj, predmete, kraje, dogajanje, razpoloženje.

In kaj potem s tem? Kako si sanje razložiti?

O tem pa več prihodnjič 🙂

Vodeno sproščanje z vizualizacijo svetlobnega telesa in afirmacijo za pomnjenje sanj lahko poslušate na tej povezavi.