Danes vam podarjam posebno meditacijo – vizualizacijo, ki je ena najbolj priljubljenih med mojimi sopotnicami in (redkimi, a zato še posebej dragocenimi!) sopotniki na poti navznoter. Meditacijo sem “namešala” iz različnih sestavin, ki so se na mojih lastnih potovanjih navznoter izkazale za posebej blagodejne – vsebuje ljubečo naklonjenost, vizualizacijo, vživljanje v različne vloge in samoopazovanje s točke spremenjene perspektive … Skratka prava mala pustolovščina! Preden se je lotimo pa še nekaj misli o notranji modrosti (lahko jih seveda tudi preskočite 😉 – posnetek meditacije najdete na dnu zapisa). 

Kaj je notranja modrost?

Notranja modrost je izraz brezmejne vednosti, ki je temeljna narava nezastrte Zavesti.

Nezastrta Zavest pa je tisto, kar v svojem bistvu in najbolj zares smo.

Vsi smo v resnici modri in vsevedni. Kaj to pomeni? Pomeni, da globoko v sebi vemo prav vse, kar je potrebno vedeti, takrat, ko je to potrebno (in ne prej!).

Ker živimo v svetu dvojnosti, pa je obenem res tudi natanko nasprotno: namreč da smo vsi hkrati tudi bolj ali manj “nori”. Pa ne (samo) v smislu duševnih bolezni in/ali motenj, kot jih razume sodobna psihiatrija, temveč v še bolj temeljnem smislu: “norost” je po razumevanju azijskih duhovnih izročil vsakršna ne-modrost, nevednost (sanskrtsko avidya) o resnični naravi reči, kot se kažejo nezastrti Zavesti. Povzroča vsa duševna stanja, ki niso mir, modrost, sočutje/ljubezen in radost (natančneje sem o tem pisala prejšnjič v zapisu Onkraj nevroz.)

Dobra novica, nekakšno “veselo oznanilo” azijskih modrostnih tradicij, je, da smo “nori” vedno samo na površini, medtem ko smo v globini modri. (Bolj kunštno se temu v indijski filozofiji pravi, da je modrost kot izraz čiste Zavesti  absolutna, medtem ko je nevednost zgolj relativna.)

Vsi duhovni postopki in veščine so namenjeni zgolj odstiranju kopren, da lahko izvorna notranja modrost zažari v čim polnejšem siju.

Kako prepoznamo notranjo modrost?

Kako med številnimi notranjimi glasovi in silnicami, ki nas vlečejo v različne smeri, prepoznamo glas notranje modrosti?

“Povej, s kom se družiš in povem ti, kdo si!” bi lahko rekli. In pa, kot pravi Sveto pismo: “Po njihovih sadovih jih boste spoznali.”

Kakor zunaj, med ljudmi, tako znotraj, v nas.

Notranja modrost vedno prihaja v dobri družbi skupaj z mirom, sočutjem-ljubeznijo in radostjo. Nemogoče je biti v stiku z notranjo modrostjo in biti obenem nemiren, neljubeč in depresiven. Zato je najboljši način, če želimo priklicati modrost, da na obisk povabimo njene prijatelje – da se umirimo, razvijamo ljubečo naklonjenost, gojimo radost (npr. s praksami hvaležnosti).

Če sledimo napotkom notranje modrosti, ti (dolgoročno) vedno vodijo k povečanju miru, sočutja-ljubezni in radosti za nas in druge, čeprav nas lahko usmerjajo na nelahke in nelagodne življenjske poti. (Po mojih izkušnjah je večinoma tako – (vsaj moja) notranja modrost ima očitno rajši naporne gorske stezice od obljudenih avtocest …)

Kako okrepiti stik z notranjo modrostjo?

Krepitev stika z notranjo modrostjo (ali stika s seboj, če hočete) je temeljni namen poti navznoter.

Temeljiteje ko se posvetimo krepitvi stika s seboj, večji del našega življenja prežema. V najvišjem smislu je vse življenje, vsak trenutek (lahko) duhovna praksa – in v vsakem trenutku se (lahko) izražajo njeni sadovi.

Vključevati v svoje življenje čim več tistega, kar nas umirja, radosti, polni in navdihuje in čim bolj omejevati vse nepotrebno, kar nas prazni, nervira, hromi in siromaši.

Sredi zunanjega (okolica) in notranjega hrupa (misli) tihi glas notranje modrosti  preslišimo. Zato je največji izziv, kako ta glas okrepiti, da ga bomo lahko zaznali.

Včasih naša notranja modrost spregovori skozi zunanje vzpodbude – skozi ljudi ali knjige, ki nas navdihujejo. Ko slišimo ali preberemo nekaj, s čemer se naša notranja modrost strinja, se nam zgodi “a-ha!” moment, ki nas čudežno prebudi in oživi. Bodite pozorni na takšne trenutke!

V spodnji meditaciji pa svoji notranji modrosti “posodimo” podobo nekoga, ki jo/ga doživljamo kot utelešenje modrosti.

Ta praksa je po mojih izkušnjah resnično osupljiva …

… ampak dovolj besed: poskusite in izkusite sami!