Temni časi so, se zdi. Strahovi, sovražnost in tesnobnost pred prihodnostjo, ki bi utegnila biti še temnejša, pronicajo od vsepovsod. Tema si je zagotovila prostor, da se razbohoti, zagotovila si je moč in glas. Zmagoslavno napredovaje temačnega je videti tako neizogibno, da se zavzemanje za kaj svetlejšega, za sočutnost, mir, solidarnejšo družbo, za dobrobit skupnosti živih bitij in okolja, utegne zdeti naivno in zaman. Kar je odličen izgovor, da človek potone v resignirano lenobo. V lenobo, ki se izgovarja, “Tako pač je,” “Svet je pač tak,” “Itak vsi …”, “Itak nihče …”, “Če ne boš ti (pristal/a na slabe pogoje, naredil/a nekaj, kar čutiš, da ni prav ali opustil/a nečesa, kar čutiš, da bi bilo dobro), bo pa kdo drug” in podobno.
V zadnjem času mi na misel pogosto prihaja stavek iz Antigone, kot v podzavest zakopana mantra, ki ob pravem času priplava na površje: “Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.”
Tisoč načinov je, kako je mogoče sejati svetlobo vsemu navkljub. Ne glede na to, kako strašen se nam zdi svet, kako neprimerno se vedejo drugi in kako nemočni se počutimo. Nekateri načini so glasni in dejavni, drugi tihi in nevidni.
Izjemno močno orodje za ohranjanje vzpodbudne in konstruktivne naravnanosti je praksa ljubeče naklonjenosti. V sistematizirani obliki izvira iz zgodnjega budizma (sicer je verjetno še starejša). Ko sem v nekem intervjuju dobila vprašanje, katero jogijsko prakso bi priporočala vsem, se nisem mogla spomniti nobene druge ali bolje: nobene, ki bi se mi z današnjega stališča zdela pomembnejša ali bolj temeljna od te.
Praksa sama je zelo enostavna, nespektakularna, zato je skušnjava, da se ji ne bi posvečali, toliko večja. Pogosto se namreč zgodi, da pri enostavnih praksah kar vnaprej predvidimo, “Eh, tole ni pa nič posebnega, brez zveze,” ali pa se nam zdi, da ker nekaj razumemo, verjamemo, zagovarjamo v teoriji, tudi v praksi avtomatično že “obvladamo”. Razkol med teorijo in prakso pa je v praksi ponavadi precej večji kot v teoriji 🙂
Osnova prakse ljubeče naklonjenosti (sanskrtsko maitri, v angleški literaturi loving kindness) je ustvarjanje notranje atmosfere topline, v kateri se raztopijo ostri robovi nekonstruktivnih čustveno-mentalnih stanj. Izvajamo jo lahko kot daljšo meditacijsko prakso (v tradicionalnih budističnih meditacijskih centrih jo začetnikom pogosto predpišejo kot edino prakso, ki jo prvih nekaj mesecev izvajajo v celodnevnih meditacijskih programih, uporablja pa se tudi ob koncentraciji na dih, kadar se v meditacijskem procesu pojavijo ovire), v nadaljevanju pa nekaj predlogov za zgolj kratke “opomnike” na ljubečo naravnanost, ki jih lahko uporabljamo zjutraj, zvečer in tokom dne.
Jutranja in večerna prijaznost do sebe in drugih:
– Takoj ko se zbudimo, še preden vstanemo, si v mislih recimo: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečen/srečna, naj bom miren/mirna.” Nato ljubečo naklonjenost usmerimo navzven in si recimo: “Naj bo vsem bitjem dobro. Naj bodo vsa bitja zdrava, naj bodo vsa bitja srečna, naj bodo vsa bitja mirna.” In se ponovno vrnemo k sebi: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečen/srečna, naj bom miren/mirna.” Nekaj trenutkov še počivamo v notranji atmosferi topline, ki jo praksa prebudi.
– Na enak način se z ljubečo naklonjenostjo “pobožamo”, preden zaspimo.
Začetek dneva z ljubeznivostjo:
Preden se zapodimo v opravke dneva, pomislimo na eno osebo – to je lahko nekdo, ki smo mu/ji za kaj hvaležni, nekdo ki ga/jo imamo radi ali nekdo, za kogar občutimo, da je v stiski. Za hip zaprimo oči in tej osebi zaželimo: “Naj ti bo dobro. Bodi zdrav/a, bodi srečen/a, mirena/a.” Lahko si tudi predstavljamo, kako iz srca pošiljamo žarek svetlobe v srce te osebe. Nato si vzemimo nekaj trenutkov, da tej osebi tudi dejansko pošljemo kratko sporočilo, v katerem izrazimo svojo hvaležnost, naklonjenost ali dobre želje. Poskusimo vsak dan izbrati drugo osebo. Če se nam to zdi preveč ali nemogoče, začnimo z “manjšo dozo”, recimo trikrat tedensko ali pa vsaj enkrat tedensko 🙂
Kultiviranje ljubeče naklonjenosti v vsakdanjih odnosih:
Drobce in hitre opomnike na dobrohotno naravnanost lahko vnesemo v vsako interakcijo, kadar se le spomnimo. Preden pošljemo mejl, preden koga pokličemo ali sprejmemo klic, se udeležimo sestanka … pomislimo na osebo ali osebe, s katerimi bomo v stiku in si recimo: “Naj ti/ vam bo dobro.” Ko smo v prostoru, polnem ljudi, pomislimo: “Naj bo vsem v tem prostoru dobro.” Ko nekoga srečamo, se naravnajmo: “Naj ti bo dobro.” Praksa je najmočnejša, če jo uspemo izvajati brez razsojanja, ali nam je določena oseba ljuba ali ne, enostavno vsem brez razlik želimo dobro.
Ljubeča naklonjenost v konfliktih:
Čeprav je v tem primeru največji izziv, pa je praksa ljubeče naklonjenosti najbolj nujna in tudi izjemno dobrodejna prav v konfliktnih odnosih – lahko nas obvaruje pred številnimi nepotrebnimi zapleti, do katerih pride, kadar prilivamo olje na ogenj zamer. Kadar se zalotimo, da premlevamo nek konflikt, se umirimo, nekajkrat zavestno vdihnimo in izdihnimo in najprej začnimo z ljubeznijo do sebe: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečna/ srečen, naj bom mirna/miren.” Nato pomislimo na osebo, s katero imamo konflikt in mu/ji v mislih zaželimo: “Naj ti bo dobro. Bodi zdrav/a, bodi srečen/srečna, bodi miren/mirna.” Nato se ponovno vrnemo k sebi: “Naj mi bo dobro. Naj bom zdrav/a, naj bom srečna/ srečen, naj bom mirna/miren.” Za hip se sprostimo v notranjem občutju, nato pa se posvetimo stvari, ki jo počnemo. Če se težka občutja vrnejo, prakso ponovimo – lahko se zgodi, da jo delamo dolgo obdobje večkrat na dan. Bomo zato postali mehkužni in se pustili drugim poteptati? Nikakor, samo meje bomo znali postaviti bolj mirno in ravno zato celo bolj odločno. Razlog, da ne postavimo zdravih mej škodljivemu delovanju drugih, namreč nikoli ni sočutje, temveč strah in pomanjkanje samospoštovanja.
Pa še vabilo – praksam ljubeče naklonjenosti in še meditacijski praksi osredotočenja na srčno področje se bomo posvetili na tokratnih delavnicah Uporabne osnove joge, ki bodo v soboto, 10. decembra dopoldne v Ubrani dvorani (Celovška 55, Ljubljana). Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite!
naslovna fotografija: Angela/ Flickr Creative Commons
