V svojem notranjem življenju doživljam dva načina bivanja, občutenja sebe in sveta: sem bodisi v stiku ali pa v stiski.
Ko sem v stiku, se v sebi počutim stabilno, zakoreninjeno v občutju globinskega miru. Čutim, da je varno izkušati tako prijetna kot neprijetna čustva, saj me niti ena niti druga ne preplavljajo, so kot vremenski pojavi, ki jih objema prostrano nebo. Tudi kadar ga zajame nevihta, ki je pač del naravnega dogajanja (zunaj in znotraj), ga ne zavzame v celoti – nad oblaki nebo ostaja jasno in vedro.
Ko sem v stiku s seboj, lahko stopim v odprt, velikodušen stik z drugimi. Doživljam jih – kot tudi sebe – kot avtonomne posameznike, ki (so)delujemo v skupnostni mreži povezanosti. Radovedno poslušam, opazujem, se učim ob in od drugih. Izražam se pristno in spoštljivo. Razumem, da so prepričanja in ravnanja drugih njihov izraz in jih ne jemljem osebno. Temeljna naravnanost v odnosu do drugih je sodelovalna: zanima me, kako se lahko podpiramo, medsebojno vzpodbujamo v dobrem, soustvarimo kaj dragocenega. Vsak hip pristnega stika je dragocen že sam po sebi, vse soudeležene obogati in opolnomoči.
Ko sem v stiku, življenje doživljam kot proces učenja, zorenja. Opazim in sem hvaležna za čarobno lepe trenutke, ki mi jih podarja vsak dan. Včasih (v določenih obdobjih pogosto) je življenje tudi težko in naporno, a dokler ne izgubim stika, tudi takšna obdobja vidim kot pomembna in smiselna.
Ko me stisne notranja stiska, pa se vse našteto zamegli ali celo obrne na glavo (odvisno od intenzivnosti stiske).
Od vseh darov v življenju mi osebno največje bogastvo predstavljajo metode, orodja, pristopi, perspektive … ki me iz notranje stiske vedno znova sprostijo v stik. Nikakor ne mislim, da so tista, ki jih sama poznam in uporabljam, univerzalna, da “delujejo” za vse in vedno. So pa mnoga za marsikoga uporabna in lahko prinesejo vsaj blago hipno olajšanje, če že ne večnega razsvetljenja in odrešitve kakršnegakoli trpljenja 😉
Do trajne srečnosti, kot vedno znova ponavljam, pa po mojih izkušnjah vodi zgolj vztrajna srčnost.
Ta iz stiske, kadar nas stisne, vedno znova najde pot v stik.
